Aktualno

17. 4. 2020

O EFQM MODELU V TEŽKIH ČASIH SKOZI OČI NAJVEČJIH SLOVENSKIH STROKOVNJAKOV

Sekcija za poslovno odličnost

V tokratnem prispevku Vam po pogledu PRSPO zmagovalcev želimo predstaviti, kako prednosti uporabe EFQM modela vidijo naši največji slovenski strokovnjaki s področja poslovne odličnosti:


Vojko Križman,
mag. Rajko Novak,
prof. dr. Borut Rusjan,
Anton Petrič in
dr. Nenad Savič.

V decembru 2019 smo na SZKO z njimi opravili strokovni pregled, redakcijo in terminološko umestitev slovenskega prevoda novega modela EFQM 2020. Njihova izjemna poglobljenost, absolutna predanost področju poslovne odličnosti in hkratna izrazita pozornost na pravilno razumevanje modela s strani uporabnikov, so resnično hvale vredne. Preprosto vemo zato, da so pravi odgovor na to, zakaj in kako lahko to orodje tudi v izrednih razmerah učinkovito pripomore.

Prijetno branje!


dr. Nenad Savič
dolgoletni EFQM ocenjevalec poslovne odličnosti, 
EFQM Ambasador odličnosti in licenciran trener,
Adria Mobil, d. o. o.


“Osnovna utemeljitev 5. merila Zagotavljanje uspešnosti organizacij v EFQM modelu je, da organizacija, če naj bi ostala uspešna mora biti sposobna sedaj in v prihodnosti izpolnjevati dve zahtevi. Po eni strani mora uspešno delovati »tukaj in zdaj« in po drugi strani mora obvladovati vplive notranjih in zunanjih sprememb na delovanje. Pomembno pri tej trditvi je razumevanje  sprememb.  
S Covid19 krizo se je pokazalo, da spremembe v okolju niso le postopne v katerih podjetju grozi nevarnost »skuhane žabe« to je, da se »pozabi« na njih prilagoditi  temveč so lahko tudi nepredstavljivo hitre. V tem času se je pokazalo, da je vpetost organizacije v poslovni ekosistem, torej kako je vzpostavila vzajemno sobivanje z deležniki, saj vseh vidikov take spremembe nikakor ne more rešiti sama, ključnega pomena. Danes v različnih analizah in izjavah iz poslovnega okolja prevladujejo izjave tipa, »v sodelovanju s sodelavci, v sodelovanju s sindikati, v sodelovanju z dobavitelji, v sodelovanju z državo, v sodelovanju z kupci ….  smo ali bomo vzpostavili pogoje za nadaljnjo delovanje«. 
Zato bo potrebno odgovore na vprašanje, ki smo si ga do sedaj postavljali pri ocenjevanju odličnosti organizacij, to je »ali je to kar delamo danes, še primerno glede na to kar želimo postati/doseči  jutri« še bolj iskati z upoštevanjem novih okoliščin in spoznaj aktualne krize. Dodatno pa nas je sedanja kriza postavila pred izziv, da se vprašamo tudi »ali je to kar želimo postati/doseči jutri, sploh (še) relevantno?« S tem pa naslovimo tudi izhodišče samega EFQM modela to je iskanje odgovora na vprašanje »Zakaj delamo to kar delamo?«”


red. prof. dr. Borut Rusjan,
Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
predsednik Strokovnega sveta SZKO


“Verzija EFQM modela 2013, ki jo danes še uporabljamo, je nastala tudi kot odgovor na finančno krizo 2008. EFQM model je bil namreč v obdobju krize predmet kritik, da s svojo vsebino, strukturo ne omogoča, zagotavlja organizacijam ustreznega odgovor na razmere, ki jih je prinesla finančna kriza.  
Zato je model 2013 uvedel pomembne spremembe glede na predhodne verzije, predvsem so bile te spremembe vidne pri načelih poslovne odličnosti, ki predstavljajo temelj delovanja organizacij in modela. Takrat sta se načeli Management procesov in Oblikovanje partnerstev, ki sta vedno predstavljali pomembno komponento TQM programov, preimenovali. Načelo Management procesov je postalo Agilni management, Oblikovanje partnerstev pa Razvijanje sposobnosti organizacije. Čeprav pomembne elemente načela Agilnega managementa še vedno predstavlja procesni pristop in odločanje na podlagi dejstev, načela Razvijanje sposobnosti pa oblikovanje in razvoj partnerstev, pa so po mojem mnenju prav s temi spremembami v EFQM organizaciji želeli odgovoriti na kritike in izboljšati uporabnost modela v razmerah krize. S temi spremembami namreč načelo Agilnega managementa poudarja tudi vzpostavitev sistema spremljanja priložnosti in nevarnosti v okolju in zagotavljanje ustreznega odgovora na le te z ustreznim prilagajanjem procesov in organizacije, ob upoštevanju projektnega managementa. Znotraj načela Razvoj sposobnosti pa se poudari obvladovanje sprememb, s katerim organizacije z lastnim razvojem in s pomočjo partnerstev odgovorijo na ugotovljene prednosti in slabosti v svojem delovanju. Prav ti dve načeli in njuno upoštevanje predstavljajo osnovo delovanja organizacij tudi v sedanjih kriznih razmerah, seveda v sozvočju z upoštevanjem vseh preostalih načel.”


mag. Rajko Novak,
vodilni ocenjevalec PRSPO, licenciran trener EFQM
MRR, d. o. o.


“Z bolj razširjeno uporabo trajnostnih poslovnih konceptov, kot je model EFQM, bi bili na tokratne in prihodnje podobne izzive bolje pripravljeni.
Ko smo v ožji skupini konec lanskega leta nov model EFQM prevajali v slovenski jezik, smo zaradi časovne razpoložljivosti, različnih lokacij in drugih razlogov, večino usklajevanj, ki so trajala tudi 4, celo 5 ur, opravili online. V živahnih razpravah smo veliko pozornosti posvečali ustreznemu razumevanju in slovenjenju novih vsebin in izrazov močno posodobljenega, trajno naravnanega modela: ekosistem, megatrendi, obvladovanje sprememb in transformacij, nove oblike dela, disruptivno razmišljanje, če omenim samo nekatere.  
Nismo si mogli predstavljati, da se bomo s temi in drugimi izzivi srečali tako kmalu in tako globalno. Pandemija novega koronavirusa COVID-19 nam je praktično čez noč pokazala, kako medsebojno odvisni smo v svetovnem ekosistemu, kako globalne so lahko posledice takih in podobnih virusov in kako temeljito lahko spremenijo ne le poslovno življenje, ampak delovanje celotnih držav in širših družbenih skupnosti. Virus je pri nas v nekaj tednih, globalno pa v nekaj mesecih, popolnoma transformiral našo realnost. In pred vse nas postavil ogledalo: kako pripravljeni smo (bili) na takšne in podobne prihodnje izzive, kako celovito in usklajeno razmišljamo o prihodnosti, jo načrtujemo in uresničujemo? Le želimo si, da bi se vsi skupaj iz te krize čim več naučili. In predvsem ozavestili, kako pomembni so ljudje, kako izjemnega pomena je javno zdravstvo in kako ne le pravočasni (če se le da preventivni), kako sistematični, celoviti, medsebojno povezani in usklajeni morajo biti ukrepi, ne le v času omejevanja širjenja okužb in zdravljenja obolelih, ampak tudi razvijanja ustreznih zdravil in cepiv,  ter seveda sproščanju omejevalnih ukrepov, oživljanju gospodarstva in družbenega življenja nasploh. In v prav takšno celostno delovanje, usmerjeno v prihodnost in trajnostni razvoj, organizacije spodbuja nov model EFQM. Spodbuja razvijanje in udejanjanje strategij, ki slonijo na prihodnjih potrebah ključnih deležnikov ter razumevanju ekosistema in megatrendov. V ospredje postavlja ljudi, zaposlene in dolgoročen, uravnotežen razvoj.
Žal je preveč uveljavljeno napačno prepričanje, da je model EFQM primeren le za organizacije iz gospodarstva. Zgledi iz sveta kažejo, kako uspešno se model uporablja v javnem sektorju, tudi v državnih organih. V Sloveniji se moramo za uspešen odziv na pandemijo COVID-19 predvsem zahvaliti še vedno dobro delujočemu javnemu zdravstvu, številnim kompetentnim in predanim zdravstvenim delavcem ter njihovim podpornim službam. Toda Slovenija bi bila s širšo uporabo tako celovitih poslovnih konceptov kot je model EFQM v celotnem javnem sektorju bolje pripravljena na izzive, ki jih prinaša tokratna pandemija ali izzive, ki jih bodo prinašali podobni jutrišnji globalni izzivi.”


Anton Petrič, 
predsednik razsodniške skupine PRSPO
TPV, d. o. o.


“Prenovljeni model EFQM poleg osredotočenosti na operativno uspešnost, doseganje rezultatov in odzivanja organizacij na izzive (zanimivo) omenja tudi odzivanje na »boleče« točke (angl. pain points). Iz zornega kota novih globalnih okoliščin ta drobna sprememba terminologije lahko vodi v drugačno dojemanje odzivanja na okoliščine, npr. večja kot je bolečina, hitrejše in močnejše (ostrejše), bolj osredotočeno bo ukrepanje. Model kot okvir preprosto usmerja v razumevanje treh med sabo povezanih gradnikov, to je najprej jasne opredelitve usmeritve organizacije (zakaj?), izvedbe potrebnih pristopov (kako?) in posledično doseženih rezultatov (kaj?). Organizacijo obravnava kot dinamičen sistem v nenehnem gibanju. 
V praksi se mnogokrat pojavljajo dvomi o uporabi modela iz razloga, da uporaba modela vzame ogromno časa.   Uporabo modela se enači s standardi sistemov vodenja (kot npr. ISO 9001 ipd.). To seveda ne drži. Model EFQM namreč ne izraža zahtev po skladnosti, ampak služi kot okvir za razumevanje in razvoj delovanja organizacije kot celostnega, kompleksnega in organiziranega sistema. 
Izkušnje kažejo, da se po odločitvi o uporabi modela EFQM kmalu ugotovi, da organizacije pravzaprav že razumejo in imajo vpeljane številne pojme, ki jih model opredeljuje, le da se ne zavedajo povsem celovitosti in kompleksnosti pristopov njihovega delovanja ter posledično doseženih rezultatov. Tu se seveda pokaže uporabna vrednost in preprostost modela EFQM, ki pomaga poiskati tiste prednosti, katere organizacijo delajo zaupanja vredno in konkurenčno ter seveda priložnosti, ki so na voljo, da je pri svojem delovanju še boljša.”


Vojko Križman,
bivši predsednik razsodnikov PRSPO, 
MAHLE Electric Drives Slovenija, d. o. o.


“Živimo v vse bolj dinamičnem okolju, ko se že skoraj vsakodnevno soočamo z disruptivnimi spremembami, ki delajo prihodnost vse bolj nejasno in negotovo. Vztrajanje na vnaprej zamišljenih rešitvah je isto, kot bi se borili s tokom sprememb, namesto da bi kot kajakaš v brzicah izkoristili tok in pametno krmarili k optimalnemu rezultatu. Želimo torej, da bi organizacija postala bolj robustna na spremembe – bolj agilna. Agilnost je za organizacijo, kar je zdravje za ljudi. Za zdravje ljudi obstaja nekaj temeljnih načel, ki jih je mogoče široko uporabiti, vendar je definicija zdravja zelo specifična za vsakega posameznika. Podobno je z agilnostjo organizacije: obstajajo temeljni pristopi za izboljšanje njenega splošnega zdravja – kultura, miselnost in voditeljstvo – ter zdravja njenih organov:   ljudi, procesov, upravljanja, strukture, tehnologije in odjemalcev. In če hočemo poskrbeti za zdravje, moramo opraviti preglede vseh organov ob upoštevanju vpliva interakcije z okoljem in širšo družbo (ekosistem). 
Transformacija v agilno organizacijo z izjemnimi rezultati se na žalost ne zgodi čez noč. Potreben je čas, da razumemo, kje so spremembe potrebne; čas, da se te spremembe vgradi v plane; čas, da se podučimo ali naučimo, kako izvesti spremembe, da bo transformacija uspešna. Pri tem pa nam lahko pomaga model EFQM.
EFQM model, v novi in starejši verziji, NE DAJE odgovorov, s katerimi pristopi  doseči transformacijo organizacije. Če torej kdo v modelu EFQM išče napotke, postopke ali celo recepte in bližnjice do potrebnih sprememb in izjemnih rezultatov, bo razočaran. EFQM model vsebuje predvsem vprašanja, na katera pa mora odgovore najti in izbrati vsaka organizacija sama. Pri tem lahko črpa iz lastnih in tujih napak in uspehov, pa tudi knjig, člankov in drugih virov znanja. Prepričan sem, da lahko resnično trajno izboljšanje dosežemo samo s stalnim samospraševanjem, dvomom in samorefleksijo, z izzivanjem obstoječih procesov in praks, nenehnim pregledovanjem in vrednotenjem dosežkov ter načrtovanjem ciljnih dosežkov. Pomembno je, da tako kot se mora s celostnimi zdravniškimi pregledi periodično spremljati zdravje posameznika, se mora spremljati tudi zdravje organizacije kot celote. In pri tem nam pomaga samocenjevanje po modelu EFQM.
Proces učenja in pridobivanja izkušenj pri iskanju odgovorov na vprašanja modela EFQM znotraj organizacije (pisanje vloge, samoocenjevanje po modelu EFQM, prepoznavanje in vrednotenje prednosti ter priložnosti, iskanje in prednostno razvrščanje rešitev itd.) spreminja tudi org. kulturo v smeri, ki je potrebna za doseganje izjemnih rezultatov. In želja oz. stremenje po doseganju izjemnih trajnostnih rezultatov za vse deležnike (beri ‘uporaba modela odličnosti’) je že sama po sebi tudi družbeno odgovoren pristop.”

Vse informacije lahko najdete na spletni strani EFQM nacionalnega partnerja Javne agencije RS Spirit Slovenija:
https://www.podjetniski-portal.si/poslovna-odlicnost

Sprašujte, povežite se, pomagajte, raziskujte, 
premislite in sprejmite! 
Naj bodo zapleteni začetki le uvod v brezhibne zaključke!