💡 Trajnost ni več izbira – je odgovornost. Če želimo trajnostno prihodnost, jo moramo začeti graditi tam, kjer se oblikujejo misli, vrednote in vedenja: v izobraževanju.
Skozi argumentacijo prof. dr. Ajde Fošner z GEA College – Fakultete za podjetništvo je poudarjena ključna vloga visokošolskih ustanov pri razvoju kompetenc za 21. stoletje in ustvarjanju bolj odgovorne družbe.

Zemlja vse močneje kliče na pomoč. Vedno močnejša pa je tudi kolektivna zavest o ekoloških problemih in vse več ljudi se zaveda, da je sedaj zadnji trenutek, da stopimo skupaj in ohranimo življenje na našem planetu. Podnebne spremembe, pomanjkanje virov in onesnaževanje okolja so le nekateri od večjih izzivov, s katerimi se soočamo. Človeška dejavnost je pustila nepopravljiv pečat na svetu in nujno je, da se mi in generacije za nami naučimo delovati in poslovati v okviru okoljskih in družbeno-ekonomskih meja.
Izobraževanje igra bistveno vlogo pri prehodu v trajnostno družbo. Ne samo, da oblikuje vrednote, vedenje, poglede na svet, prispeva tudi k razvoju kompetenc, konceptov in orodij, ki jih je moč uporabiti v boju proti podnebnim spremembam in za ustavitev netrajnostnih praks. Prelomno leto na področju izobraževanja je bilo leto 2005, ki je naznanilo pričetek desetletja izobraževanja za trajnostni razvoj (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, 2006). Glavni cilj tega desetletja je bil spodbuda in poziv vladam, da vključijo načela trajnostnega razvoja v izobraževalne sisteme in strategije, pripravijo nacionalne razvojne izobraževalne načrte ter prispevajo k spremembi odnosa, vedenja in vrednot za zagotovitev bolj trajnostne prihodnosti v družbenem, okoljskem in gospodarskem smislu.
Tudi cilji trajnostnega razvoja, sprejeti leta 2015, poudarjajo pomen kakovostnega izobraževanja (United Nations, b. d.). Cilj 4 zavezuje države, da vsem zagotovijo vključujočo, pravično in kakovostno izobrazbo ter omogočijo vseživljenjsko učenje. Pri tem podcilj 4.7 govori, da bomo »do leta 2030 zagotovili, da bodo vsi otroci pridobili znanja in veščine, ki so potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju« (United Nations Statistics Division, 2022).
Izobraževanje za trajnostni razvoj ni le vsebinski dodatek, temveč bistven element kakovostnega izobraževanja. Prispeva k celovitemu razvoju posameznika, krepi občutek odgovornosti in spodbuja iskanje pravičnejših in učinkovitejših rešitev za globalne izzive. S tem vpliva tudi na kakovost institucij, saj spodbuja odprtost, inovativnost in meddisciplinarnost. Omogoča razvoj kompetenc, ki so ključne za 21. stoletje – kritično mišljenje, sodelovanje, ustvarjalnost in sistemski pristop k reševanju problemov. Visokošolske ustanove imajo v tem procesu posebno vlogo. Ne oblikujejo le bodočih strokovnjakov, temveč tudi odgovorne državljane. Zato je nujno, da trajnost postane sestavni del njihovega delovanja – tako v vsebinah kot v načinu vodenja, raziskovanja in sodelovanja z okoljem. Vključevanje trajnostnega razvoja v visokošolske procese je torej naložba v prihodnost – kakovostno, pravično in vzdržno.
Posebno vlogo pri krepitvi trajnostne naravnanosti v visokošolskem prostoru imajo tako imenovane Ekofakultete, ki so vključene v mednarodni program Ekošole (Eco-Schools, b. d.), ki je del mednarodne mreže Foundation for Environmental Education (FEE) in v Sloveniji deluje pod okriljem Društva DOVES – FEE Slovenia. Gre za enega največjih globalnih programov za trajnostno usmerjeno izobraževanje, ki v slovenski kontekst prinaša sistematičen in celosten pristop k trajnostnemu razvoju v visokošolskih zavodih. Program spodbuja fakultete, da trajnostna načela ne le vključijo v kurikulum, temveč jih tudi uresničujejo v svoji organizacijski kulturi, raziskovalnem delu in odnosu do okolja in skupnosti. Pri tem program ne obravnava trajnosti zgolj z okoljskega vidika, temveč daje pomen tudi družbenim in ekonomskim razsežnostim. Spodbuja denimo razpravo o socialni pravičnosti, enakosti spolov, dostopnosti izobraževanja, etiki poslovanja, odgovornem ravnanju z viri, lokalnem razvoju in podpori trajnostnemu gospodarstvu.
GEA College – Fakulteta za podjetništvo je bila prva zasebna fakulteta v Sloveniji, ki se je vključila v program Ekošol in leta 2021 prejela zeleno zastavo. Kot Ekofakulteta aktivno prispeva k ozaveščanju, izobraževanju in prenosu trajnostnih načel v poslovno okolje. Njeno delovanje temelji na vključevanju trajnosti v izobraževalni proces, raziskovalno delo in institucionalno kulturo.
Biti Ekofakulteta ne pomeni le simbolnega priklona k okoljskim temam, temveč pomeni uresničevanje trajnostnih načel v vseh dimenzijah izobraževalnega procesa ter v odnosih s širšim družbenim in poslovnim okoljem. GEA College – Fakulteta za podjetništvo trajnostne teme dosledno vpenja v učne načrte. Njeni študentje se na študijskih programih seznanijo s temeljnimi koncepti trajnosti, kot so krožno gospodarstvo, družbena odgovornost, zelene inovacije ter trajnostni poslovni modeli. Še več, trajnostni vidik se sistematično vključuje v vse učne vsebine in predmete, ne glede na njihovo osnovno tematiko. Ne glede na to, ali gre za obravnavo podjetniške strategije, trženjskih pristopov ali poslovnih financ, so študenti spodbujeni k razmišljanju o dolgoročnih učinkih odločitev ter o odgovornosti podjetij do narave, ljudi in družbe kot celote.
Prav tako GEA College – Fakulteta za podjetništvo kot inštitucija živi trajnostna načela. Sprejela je številne ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa, kot so digitalizacija gradiv, ozaveščevalne kampanje in vključevanje zaposlenih ter študentov v trajnostne aktivnosti. Poleg tega fakulteta spodbuja zdrave življenjske navade, družbeno solidarnost ter prostovoljstvo in dobrodelnost, saj razume, da je trajnost tudi vprašanje vrednot, odnosov in odgovornega državljanstva. Fakulteta tako oblikuje izobraževalno okolje, v katerem trajnost ni le predmet poučevanja, temveč tudi način razmišljanja, odločanja in delovanja. S tem prispeva k razvoju podjetnih posameznikov, ki bodo sposobni voditi spremembe, graditi odgovorna podjetja in ustvarjati dodano vrednost – ne le v ekonomskem, temveč tudi v širšem družbenem in okoljskem kontekstu. V duhu svojega slogana »Danes za jutri« fakulteta jasno izraža zavezo, da izobražuje za prihodnost – trajnostno, odgovorno in vključujoče.
Prof. dr. Ajda Fošner, GEA College – Fakulteta za podjetništvo