Prepoznavanje učinkov, tveganj in priložnosti za aktivno trajnostno preobrazbo na temeljih sistemov kakovosti 🧠💻

🎯Kaj imajo skupnega sistemi kakovosti in trajnostna preobrazba?

Odgovor se skriva v strateškem razmisleku članice mag. Nataše Gladovič o tem, kako z obstoječimi orodji učinkovito nasloviti nove zakonodajne zahteve in hkrati graditi odporne, trajnostno naravnane organizacije.

Mnoga velika podjetja, ki smo v letu 2025 prvič izdala svoja poročila o trajnostnosti v skladu z direktivo CSRD, imamo implementirane sisteme vodenja kakovosti in smo tudi že globoko v fazi izvajanja lastnih trajnostnih strategij. Kako smo dosegli tako raven trajnostnega delovanja?

Standardi vodenja kakovosti predvidevajo, da organizacija razume kontekst, v katerem deluje in se temu primerno odziva na način, da definira politike in svoje vire usmerja na področja, kjer je njen učinek največji, bodisi negativen in ga je zato potrebno omejiti, bodisi pozitiven in nam zato ponuja priložnosti za rast. Prav tako dobre prakse vodenja kakovosti predvidevajo, da odločitve v organizacijah temeljijo na zelo premišljenih ocenah tveganja, ki pomagajo pravilno razporediti vire za učinkovite poslovne rezultate.

V tako vzpostavljenih sistemih, je trajnostno delovanje pravzaprav dopolnilo oziroma nadgradnja, predvsem v treh smereh delovanja:

1. Potreben je poseg v same temelje sistema, ki jih lahko dobro postavimo s pomočjo ocene dvojne pomembnosti, kot jo določajo standardi ESRS. Ti sistematično urejajo trajnostne zadeve v teme in podteme in zato predstavljajo dobro definiran in celovit vodič za prepoznavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Organizaciji omogočajo, da dodatno prepozna morebitne vplive, tveganja in priložnosti, ki jih znotraj sistemov kakovosti še ni naglasila oziroma vključila v upravljanje. Izhajajo iz skrbnega pregleda celotne verige vrednosti ter pričakovanj zelo širokega kroga vseh relevantnih deležnikov.
2. Za vse pomembne vplive, tveganja in priložnosti je potrebno določiti manjkajoče politike in aktivnosti, predvsem pa postaviti cilje, podprte z metrikami, s pomočjo katerih spremljamo napredek k uresničevanju zavez. Slednje seveda počnemo znotraj že implementiranega procesnega vodenja, pod odgovornostjo lastnikov in vodij procesov. Le-ti omogočijo usklajeno delovanje vseh organizacijskih enot za doseganje enotnih trajnostnih ciljev.
3. Potreben je jasen fokus na strateške cilje. Ocenjevanje dvojne pomembnosti zelo pogosto pokaže na kar veliko število pomembnih podtem, s katerimi se morajo organizacije ukvarjati, zato je potrebno določiti pragove pomembnosti, ki pomagajo organizaciji definirati prioritete za oblikovanje trajnostne preobrazbe. Strategija podjetja mora biti osredotočena na manjše število trajnostnih ciljev, ki so v določenem razvojnem obdobju podjetja bolj v ospredju kot drugi, podprti z investicijskimi vlaganji in drugimi potrebnimi viri za uresničitev trajnostne preobrazbe. Strateške cilje prevzame pod nadzor najvišje vodstvo.

Uporaba ESRS standardov za dvojno pomembnost organizaciji omogoča, da bo vedno preverila vse možne teme področja okolja, družbe in upravljanja ter jo tako postavlja na varno stran upravljanja trajnosti, predvsem ko gre za tveganja. Prav tako strukturirana diskusija med oddelki za prepoznavanje trajnostnih učinkov, tveganj in priložnosti zagotavlja uspešno usklajevanje pogledov in stališč različnih oddelkov in posledično pomembno izboljša raven razumevanja trajnostnih zadev ter razvija vodstvene kompetence, ki omogočajo boljše strateško načrtovanje z vključevanjem trajnostnih zadev.

Mag. Nataša Gladovič, direktorica korporativnega upravljanja trajnosti, Atlantic Grupa d.d.